Gili Meno

Brez posebnih zapletov sva prispela najprej na otok Gili Trawangan in nato naprej na Gili Meno (drugega od treh Gili otokov).

Zjutraj naju je v Ubudu pred hišo,  kjer sva imela sobo, pobral kombi in naju peljal do pristanišča od koder vozijo hitri čolni na otoke. Zopet je za prevoz prijazno poskrbel lastnik sobe.

Z Balija do Gili Trawangana traja vožnja približno uro in pol. Čolni so malo podobni avtobusom in so res precej hitri. Zadaj imajo cel kup motorjev. Po izplutju je sledila celo komična različica letalske varnostne procedure, ki smo jih drugače vajeni z letal.

Na Gili Trawanganu se nas je zbralo 10 turistov, ki smo skupaj najeli barko, ki nas je odpeljala na Gili Meno. Žal so nas izkrcali na napačni strani otoka in najprej sva razmišljala, da bi do najinega bungalova kar pešačila, vendar sem prepričala M., da sva najela konjsko vprego. Na otoku namreč ni drugega prevoznega sredstva. Zanimivo se mi zdi, da ni niti motorjev ali skuterjev.

Najin bungalov se nahaja v notranjosti otoka, vendar je otok tako majhen, da imava do plaže le slabih pet minut pešačenja.

Sam bungalov je preprost, v njem je le postelja in manjša omara. Super je to, da je okrog postelje nameščena mreža proti komarjem. Kopalnica se sicer drži bungalova, vendar streha ni zaprta in morava paziti, da kakšna živalca ne smukne v sobo. Je pa od zunaj slišati "zanimive glasove" raznih nepoznanih živali. Čeprav najbolj glasni so gekoti, ki jih je res veliko. Na srečo so to čisto prijazne živalce, ki se vneto bojujejo proti hordi lokalnega mrčesa.

V kopalnici je le hladna voda, ki je tudi precej slana. To naju ne moti preveč, vendar jaz si zobe kljub temu umivam z vodo iz plastenke.

Riževa polja

Od kar sva načrtovala počitnice v Indoneziji, so bila na seznamu stvari, ki jih želiva videti tudi riževa polja.
Zvečer sva lastnika sobe v Ubudu vprašala, če nama lahko organizira prevoz do tja in je povedal, da ni problem.

Zjutraj ob 9h je res prišel en fant in naju odpeljal najprej do templja Pura Taman Ayun, ki so ga zgradili leta 1634 ter ga obnovili leta 1937. Tempelj naj bi obdajala voda, vendar sedaj ravno obnavljajo jarek, zato je bil skoraj v večini izpraznjen. Od leta 2012 je pod zaščito Unesco.





Pot smo nadaljevali proti riževim poljem, ki se nahajajo na območju balijske druge največje gore Gunung Batukau. Riževa polja Jatiluwih, kar v prevodu pomeni "Zares čudovita", so terase na katerih že stoletja gojijo riž. Terase so vključene na Unescov seznam kot del tradicije gojenja riža na Baliju.




Zadnji postanek našega izleta je bil v templju Pura Ulun Danau Bratan, ki je zelo pomemben hindujsko-budističen tempelj. Posvečen je boginji vode in je zgrajen na majhnem otočku.



Po ogledu teh treh zanimivosti naju je šofer želel peljati še na ogled kavne plantaže in na pokušino slavne kave Luwak, vendar se zaradi pozne ure nisva odločila za ta ogled. Urediti sva namreč morala še rezervacijo nastanitve za najino naslednjo destinacijo - otoke Gili.

Premik št. 1

Danes zapuščava Bali in se seliva na otok Gili meno. Je najmanjši izmed treh otokov. Nameravala sva iti na Gili air, vendar tam nisva našla nobene primerne nastanitve, ker je vse že zasedeno. Baje je kar gužva na teh otokih v tem času.
Na Gili otokih elektriko prozvajajo z agregati, zato so pogosti izpadi. Po vsej verjetnosti ne bo dostopa do interneta. Se pravi, da se cca. 4 dni ali pa še kak dan več sigurno ne bom nič javila. Čeprav se nikoli ne ve. ;-)

Ubud

Včeraj po zajtrku sva se počasi odpravila v center mesta. Na poti sva se občasno ustavila na soku, sladoledu, koktailu ali pa zato, da sva poslikala kakšno zanimivost. Bolj podrobno sva si ogledala palačo Ubud in Monkey forest. Opice so bile precej zabavne. Nekateri so naju precej svarili pred njimi, vendar naju niso "porajtale", ker nisva imela nobene hrane za njih. Gozd nama je bil kar zanimiv, hoja po njem je bila prav prijetna.
Zvečer sva si v Ubud palači ogledala tradicionalen balijski ples. Tudi ta nama je bil všeč. Mene je sicer ritmično udarjanje na instrumente na trenutne precej uspavalo, vendar sem brez velikih težav zdržala do konca.
Po predstavitvi sva šla še na večerjo, nato pa spat. Hrana je bila zelo okusna, cena pa res zmerna.

Amsterdam

V Amsterdam smo prispeli brez zapletov. Let je bil prijeten, dobili smo male sendvičke iz polnozrnatega kruha z "vmešanimi  jajci" za malico. Je bilo presenetljivo užitno.
Sva pa že v Benetkah ugotovila, da na letalu ne sediva skupaj. Iz Benetk do Amsterdama so nama potem dali dva sedeža dkupaj, sedaj pa upava, da ju dobiva tudi iz Amsterdama do Denpasarja. Še čakava, če koga ne bo, da naju posedejo skupaj, ker je letalo polno. Še dobro, da imam s seboj kindla in ipod, da mi ne bo dolgčas, če bom morala sama sedet. Čez noč pa itak upam, da bom spala.
No, počasi se bo treba ukrcati. Ciao.