Camino Portugués

Včeraj sva zaključila z najinim lenarjenjem in se končno podala na pot. Zjutraj sva ob šestih vstala, pozajtrkovala, napolnila meh z vodo in ob osmih zagrizla v kolena. Mislim, da bo moj hrbet potreboval dan ali dva, da se bo privadil na težo nahrbtnika, ki je mimogrede kar precejšnja. Računam, da z vodo vred znaša cca. 10 kg!!
Žal moram povedati, da ne včeraj, niti danes ni bil ravno moj najboljši dan. Včeraj sem se zbudila s prebavnimi težavami, ki so vztrajale tudi danes. Sedaj upam, so počasi izzvenele.  Sicer niso bile hude, me je pa ves čas nekaj črvičilo po trebuhu, nič mi ni dišala hrana.
Kakorkoli, da sva včeraj prišla ven iz mesta Porto, sva si morala precej pomagati z zemljevidom, saj iz Porta vodi več različnih camino poti. Midva sva si izbrala Caminho Central, ker naj bi bila najbolje označena in imela najboljšo infrastrukturo. Drugače obstaja še Caminho da Costa, Senda Litoral, Caminho por Braga, Caminho Interior, Caminho Portugês de Lamego, Caminho de Via de Estrela, Caminho do Norte, Ruta del Mar 'Variante Espiritual in Caminho de Tejo. Nekatere od omenjenih poti se med seboj prepletajo in niso popolnoma samostojne.

Včerajšnja pot ni bila ravno med mojimi najljubšimi, saj je vodila po glavnih prometnih cestah, kjer so avtomobili drveli mimo naju z vso hitrostjo. Ni bil najboljši občutek. Po poti sva vsega skupaj srečala pet romarjev, tako da ne morem reči, da je prehuda gneča, kar je dobro.

Nekajkrat sva si privoščila postnek z malico, nazadnje 7 km pred načrtovanim ciljem. Tam so imeli odlične sendviče z domačim pršutom,  prodajali so razne domače produkte in imeli ogromno izbiro buteljčnih vin. Na koncu se nisva mogla upreti skušnjavi in sva eno buteljko kupila. Kljub ogromnemu in že tako težkem nahrbtniku sem jo potem vseh 7 km nosila do alberga.

Kot vedno, sta se zadnja dva km vlekla kot jara kača. V kraju Vilarinho, kjer sva zaključila najin dan so trije albergi - dva privatna in en cerkven. Midva sva izbrala enega izmed privatnih. Bil je zelo všečen.  Dobila sva svojo sobo, in kar tudi ni zanemarljivo, pred hišo je bil bazen! Voda je bila sicer precej mrzla, vendar ko sem se privadila na temperaturo, se mi je zdelo, da sem v nebesih. Celo popevala sem si pesem "Haeven, I'm in haeven..."

Zaradi prebavnih težav sem večerjo izpustila oz. že popoldne sem si v trgovini kupila češnje, ki sem jih pojedla za večerjo.

Zvečer sva k nama povabila na kozarec vina dekle, ki je bivalo v sosednji sobi. Meni vino žal ni teknilo, upam pa, da je ostalima dvema.

Ponoči nisem najbolje spala zaradi musklfibra, pa zeblo me je. Zjutraj sem imela občutek, da je šel kamion čez mene. Precej me je skrbelo, kako bom zmogla prehoditi današnjo pot, vendar potem je kar nekako šlo. Marko je sicer že pridelal prva žulja na podplatih, ki sta ga malenkost ovirala pri hoji. Pot je bila prijetnejša kot včeraj, je bila pa zato zelo zavita. Po tleh so bili skoraj ves čas tlakovci, ki sčasoma tudi pričnejo najedati. Malo naju je že včeraj opeklo sonce, zato sva se morala danes bolj paziti in mazati. Alergiji na sonce pa žal tudi tokrat nisem ušla.

Danes sva pot zaključila v Barcelinhosu, kjer bivava v Albergu Grupo folclórico de Barcelinhos, Residência Senhor do Galo. Albergo ima 20 postelj, v njem pa nas prebiva 5 romarjev.
Zvečer se nam obeta zabava, ki je namenjena vsem prebivalcem mesta, na njo pa smo vabljeni tudi mi. Mislim, da bo zabavno.