Počasi se približujeva Santiagu. Danes nas od njega ločuje le še cca. 45 km.
Včeraj sva pot zaključila v mestu Pontevedra, ki mi je bilo do sedaj najbolj simpatično od vseh krajev na poti. Ima precej veliko staro mestno jedro, ki pa je za razliko od prejšnjih mest, zelo živahno. Ulice sva prehodila po dolgem in počez. Po priporočilu receptorke v albergu sva šla na kosilo v pulperijo Ruzo, kjer sva jedla hobotnico (pulpo).
Zaradi dežja, ki je pričel padati, sva se prej vrnila v albergo, kot sva nameravala.
Da je tukaj veliko dežja sva vedela že prej. Zaradi njega je Galicija tako zelena. Vseeno pa si nisem mislila, da se vreme vsakih deset minut spremeni. Nekaj časa sije sonce, potem se zoblači, prične deževati in tako naprej. Spremlja naju pravo aprilsko vreme. Sicer je od srede do danes vsak dan malo boljše vreme, več sonca in manj dežja. Upam, da bo do nedelje sijalo le še sonce.
Danes se nahajava v mestu Caldas de Reis. Pot do sem se nama je kar vlekla. Res pa je, da sva vmes naredila še en ovinek. Šla sva si pogledati nacionalni park Muiños do Barosa. Že ime pove, da se v parku nahajajo mlini in sicer vodni mlini. Vseh skupaj jih je 14 in so nanizani eden zraven drugega ob reki. Bilo je zanimivo za videti.
Ime mesta Caldas de Reis delno izvira že iz rimskih časov. Caldas pride iz toplo, kar se nanaša na termalne vrelce, ki tukaj izvirajo. De Reis pa so mu dodalu zato, ker se je tukaj rodil član kraljeve družine.
Sredi mesta se nahajata dva izvira teh termalnih vrelcev. Manjši izvir je precej vroč. V njem ne moreš dolgo držati potopljene roke ali noge, ker preveč peče. Drugi, večji pa je ravno prav topel za namakanje. Sploh utrujenih nog romarjev. Rezultat? Okrog vrelca nas je sedelo 10 - 13 romarjev, ki smo namakali noge v vrelec in veselo klepetali. Bili smo vsi iz istega alberga, različnih narodnosti; Slovenca, Španca, Nemka, Francoza, Anglež, Italijani. Mogoče sem koga tudi izpustila.
Ko že govorim o narodnostih. Na poti sva srečala tri Slovenke. So iz Ajdovščine. Včeraj smo se srečali na poti, nato pa še v albergu. Se mi je zdelo prav čudno, da se na Caminu z nekom drugim razen z Markom, pogovarjam slovensko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar