Amarante

V nedeljo zjutraj sva se odjavila iz hostla in se z avtobusom odpeljala v Amarante. Tam sva obiskala Kajo, ki kot prostovoljka dela v tamkajšnjem mladinskem centru.
Kaja naju je čakala na avtobusni postaji. Ker sva se lahko v hotelu prijavila šele po drugi uri, smo šli najprej v njeno stanovanje, kjer sva midva odložila najino prtljago,  nato pa smo se odpravili na ogled mesta. Ta vikend je v mestu ravno potekalo dvodnevno slavje, tako da je bila na ulicah precejšnja gneča, vsepovsod so se vile povorke, muzikantje so na vse pretege igrali na vseh vogalih, hrup je bil nepopisen. Seveda pa je bilo vzdušje zelo veselo in pozitivno.
Ker Kaja še ni poizkusila portovca, smo si v enem izmed lokalov naročili vsak svoj kozarec. Žal izbira portovca ni bila takšna kot sva pričakovala. Zadovoljiti smo se morali s tawny portom, kakšnega bolj staranega niso imeli. Smo  pa poizkusili tudi vino Moscatelo Favaios. Moram priznati, da mi je bilo všeč.
Kaja nama je med drugim razkazala mladinski center, katedralo in različne predele mesta. Popoldne smo si privoščili kosilo v restavraciji, ki nam jo je priporočila Kajina učiteljica portugalščine. Hrana je bila zelo okusna in ni bila predraga.
V centru mesta smo naleteli na procesijo in si jo z zanimanjem ogledali, nato pa smo se vrnili v mladinski center,  kjer smo malo poklepetali in popili pivo in radler. Zvečer se je zabava v mestu razživela, ulice so bile polne ljudi in muzikantov, v lunaparku se je gnetla mladina in tudi naju s Kajo je zamikalo, da bi preizkusili kakšno napravo. Odločili sva se za vrtiljak s prostim padom, ki pa je Kaji povzročil manjšo slabost v želodcu. Ker je bilo že pozno, smo se poslovili in odšli spat. Ob 00.30 je bil zunaj bučen ognjemet, ki je trajal cca. 15 minut. Po koncu ognjemeta sem končno zaspala.