Kje so vsi Američani?

Še en dan je minil na Caminu. Danes sva prehodila pot iz Cirueñe v Belorado, kar znese cca. 26,5 km. Vreme nam je bilo precej naklonjeno, saj je bilo rahlo oblačno in tudi nekaj sonca smo imeli. Deževalo k sreči ni. Je pa zato celo noč lilo kot iz škafa in tako kot sem napovedala, oprano perilo niti približno ni bilo suho. Se je potem sušilo celo pot na nahrbtniku.

Po poti sva se z Markotom spraševala kam so izginili vsi Američani, ki sva jih prva dva dni srečevala na poti. Ko sva prispela v albergo, sva ugotovila, da se skrivajo v njem.
Ampak res je danes tukaj cel kup Američanov. In jih ne moreš spregledati, ker so tako glasni. Se z lahkoto kosajo z Italijani.

Drugače je tukaj največ Špancev, Italijanov, Ircev, Nemcev in južnih Američanov. Srečala pa sva dva dni nazaj tudi dve Slovenki. Smo bili v istem albergu v Torres del Rio. Vsi smo startali na isti dan v St. Jean Pied de Portu, vračamo pa se z enodnevnim zamikom.; midva na nedeljo, oni dve na ponedeljek. Mogoče se še kje srečamo.

Drugače pa kar ne morem verjeti, da je danes že osmi dan, od kar sva na poti!! Marko je imel danes malo težav s kitami ob desni goleni. Upam, da bo jutri bolje. Jaz danes nisem imela posebnih težav. Le peti me pričneta proti koncu - nekako po 20 km - neznansko boleti. Pa bolečino poskušam ignorirati in nekako prikruncam na cilj. :-D