Tipičen dan na Caminu

Odločil sem se, da napišem eno objavo za tiste, ki si ne predstavljate najbolje kaj počneva cele dneve v Španiji.

Vsekakor nama ni dolgčas in včasih na koncu dneva celo zmanjka časa in energije za dnevniški zapis.

Navadno se zbudiva pred 6. uro, si oskrbiva žulje, na hitro pomasirava najbolj boleče mišice na nogah, spakirava nahrbtnike ter se odpraviva na pot.

Včasih zajtrkujeva kar v albergu, drugače pa si dan prej kupiva zajtrk v trgovini.

Večina dneva mine ob hoji. Navadno ta del dneva traja od osem do devet ur - kar en dober šiht. Glede na najin plan morava vsak dan prehoditi približno 30 km.
Med hojo se navadno nekajkrat ustaviva, da si noge vsaj malo opomorejo. Če greva v pravem trenutku mimo kakega bara, se ustaviva na kozarcu pomarančnega soka, sendviču in izkoristiva priliko za WC.

Ko popoldan prispeva v izbran albergo, nama najprej žigosajo potni list. Sledi strečing, pranje perila, tuš, oskrbovanje morebitnih žuljev in masaža kritičnih delov.

Ko je to urejeno, se lahko končno malo zrelaksirava in si privoščiva en glaž vina. Včasih sledi foto sprehod po vasi. Mojci navadno začuda ni do sprehoda, jaz sem pa do sedaj še nekako našel energijo.

Kmalu sledi večerja - največkrat se odločiva kar za romarski meni, ki stane nekako od 8 do 10 eur. To niti ni veliko, ker so porcije precej konkretne, hrana dobra, v ceno pa je všteto tudi vino (kozarec do pol litra na osebo).

Po večerji je ura hitro 10, ko se navadno zaklenejo vrata alberga. To se morda zdi zgodaj, ker v Španiji se takrat družabno življenje šele začne. Žal je romarski urnik malo drugačen in organizem s pridom izkoristi vsako uro, ki je na voljo za regeneracijo. Navadno zaspiva v trenutku, ko se namestiva v horizontalo. Največkrat kar s čepki v ušesih, ker se v skupnih sobah skoraj vedno najde za en zborček smrčačev.

No, zdaj veste. :-)