Strani

četrtek, 5. junij 2014

Najboljša prijatelja Voltaren in Ibubrofen

Od zadnje objave je zopet minilo nekaj dni. Razlog je pomanjkanje časa ali pa ni wi-fi povezave.

Med hojo imam seveda ogromno časa in razmišljam o vseh mogočih stvareh. Danes sem razmišljala o tem, kako je bilo v srednjem veku biti romar. Obutev in obleka sta bili slabi, analgetikov ni bilo. Tudi infrastruktura je bila najbrž slabša, da o nevarnostih, ki so jim pretile sploh ne govorim.

V bistvu nam sploh ni hudega. Obutev in obleka sta kvalitetni in prilagojeni razmeram. Edino kar je najbrž slabše, je naša fizična pripravljenost. Takšna hoja je za naše sklepe in mišice nenavadna in predstavlja za telo velik stres. Posledica so žulji na vseh mogočih in nemogočih mestih, vnetja kit in sklepov ipd. Kljub temu se nam ni potrebno preveč pritoževati, saj imamo tudi za te tegobe odlične pripomočke. Compeed za žulje ter ibubrofen in voltaren za vnete kite in sklepe. Upam si trditi, da skoraj ni romarja, ki se na celotni poti ne bi vsaj enkrat poslužil teh sodobnih pridobitev. Zanimivo bi bilo narediti raziskavo o prodaji teh treh "zdravil ".

Jaz trenutno "zlorabljam" voltaren. Zelo blagodejno vpliva na moja uboga otekla stopala. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj nekateri toliko poudarjajo, da morajo biti pohodni čevlji za vsaj eno številko večji. Danes zjutraj mi je bilo to še kako jasno. Moja stopala so bila namreč kot dve lubenici. Zatekla in okrogla ter precej povečana. Komaj sem jih stlačila v pohodne čevlje. K sreči so se po 15 minutah hoje, ko je spet pričela delovati cirkulacija,  nekoliko skrčila.

Vsako jutro, ko se zbudim,  je precej zanimivo. Najprej preverim v kakšnem stanju so noge. Seveda so ponavadi precej otekle in slabše gibljive. Mislim si, da danes pa ne bo šlo. Vendar se po 15 minutah hoje zgodi čudež. Nog ne dojemam več na tak način in hoja postane precej lahka in normalna. Ponovno se razbolijo enkrat popoldne po cca. 20 in nekaj km. In takrat ponovno pride na vrsto prijatelj voltaren.

3 komentarji:

  1. Mojca moja zlata, ta izkušnja ti bo ostala celo življenje.Mah kaj nakladam jaz bi se že vsedla na vlak, zatečene noge, bolečine.. Jaz in bolečina, nisva najboljša prijatelja. Drž se. Pozdrav vso bando na poti.:). Urš

    OdgovoriIzbriši
  2. bravo Mojca tako se govori, no ja, jaz sem sigurna da se kar tako ne boš vdala :D Srečno še naprej in lep pozdrav obema od nas vseh :-)

    OdgovoriIzbriši