Nemirna noč

Današnji dan se je pričel precej zgodaj, saj je bila noč precej nemirna, mrzla in razsvetljena, tako da sem komaj čakala, da se zdani in vstanem.

Zvečer sem se zabubila v svojo spalno vrečo in se čez njo pokrila še z odejo. Kljub temu se nikakor nisem mogla ogreti. Nato sem si oblekla še termoflis in se končno ogrela. Kljub temu spanje ni bilo trdno, saj je bil prostor preveč osvetljen in sem se zbujala tudi zaradi tega. Hrupa k sreči ne slišim,  saj si v ušesa zatlačim čepke, ki odstranijo vse zvoke iz okolice. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da zjutraj nisem slišala budilke.

Glede na to, da je tudi večina ostalih romarjev vstala zelo zgodaj, sklepam, da so podobno doživljali vse skupaj. Tokrat nas je v prostoru spalo okrog 70. Najbrž si lahko predstavljate hrup, ki nastane, ko jih začne tri četrt na polno smrčati, poleg tega pa postelja na vso moč zaškripa, ko se obrneš v njej.

Že nekaj dni zaporedoma se vsak dan srečujeva z dvema Italijanoma Moniko in Valerijem ter s Španko Yolando. Danes smo istočasno zapustili albergo in pričeli skupaj hoditi, saj smo vsi imeli planiran isti cilj - kraj Portomarino. Občasno je kdo od nas ušel naprej ali pa zaostal, vedno znova pa smo se zopet našli v kakšni gostilnici. 5 km pred Portomarinom smo se zbrali v gostilni,  v kateri smo pojedli kosilo in si v Portomarinu rezervirali 5 postelj v albergu - trenutno je namreč na poti precejšnja gneča in pri najinih vsakodnevnih razdaljah si je vse težje izboriti posteljo. 

Okrog petih smo potem končno pripujsali do alberga. Danes smo prehodili cca. 35 km.