Vozi me vlak v daljavo

Surabaya kot mesto mi tudi malo ni bilo všeč. Res, da mu nisva dala niti prave priložnosti, vendar sem bila kar vesela, ko sva ga zapustila.

Po ne preveč dobrem zajtrku sva spakirala stvari in se peš odpravila proti železniški postaji, ki se nahaja precej oz. relativno blizu hotela, v katerem sva bila nastanjena.

Včeraj zvečer sva še razmišljala, da bi bila najina naslednja destinacija vzpon na vulkan Bromo, vendar sva si po temeljitem premisleku in iskanju informacij kako priti do tja, premislila. Stvar je namreč precej komplicirana in na koncu tudi draga. Odločila sva se, da se z vlakom raje odpeljeva do mesta Solo oz. Surakarta.

Na železniško postajo sva prispela okrog 10h. Tam sva ugotovila, da vlak odpelje ob 12h, kar se nama je zdelo kar ustrezno. Kupila sva karte za "ekonomi" razred in poiskala lokal z wi-fi povezavo, da sva si še rezervirala sobo v Surakarti. Tam sem končno prišla do skodelice spodobnega zelenega čaja.

Do sedaj v Indoneziji še nisem pila dobrega čaja niti kave. Res je, da nisem ravno kavopivka in poznavalka kave (niti ni M.), vendar si upam trditi, da tukaj ne vedo kaj je dobra kava. Do sedaj je bilo vse, kar naj bi bilo kava, neka vodena brozga z okusom (slabe) kave. Črni čaj se pa sploh redko dobi.

Čeprav z vlakom potujeva v najnižjem razredu, se mi zdi vožnja čisto solidna. Že ob nakupu karte ti dodelijo št. vagona in sedeža. Tega se potem vsi držijo. Midva sva se nehote najprej usedla v napačen vagon, pa naju je sprevodnik prijazno opozoril na napako in naju v spremstvu varnostnikov, ki hodijo z njim po vlaku, odpeljal na pravo mesto.

Na vlaku občasno deluje klima, pod oknom pa so celo električne vtičnice, kjer lahko polniš npr. telefon ali kaj podobnega. Lokalni najstniki to veselo izkoristijo, takoj priklopijo razdelilce in pametni telefoni so lahko celo pot vklopljeni.

Najina vožnja naj bi trajala približno 4 ure. Vlak je s postaje v Surabayi odpeljal točno oz. celo eno minuto prehitro.
Precej pogosto mimo najinih sedežev prinesejo tudi prigrizke in pijačo, občasno tudi toplo hrano. Hudega nama na poti očitno ne bo.