Sreča je na strani pogumnih...

... bi rekla Milena in bi imela prav.

Včeraj je bil precej intenziven dan, kar se tiče hoje. Povzpeti sva se morala na dva precej visoka hriba - kot npr. na Jelenk nato pa še na Porezen, s tem, da sva si "Jelenk" nakopala sama.

Štartala sva v kraju Villafranca del Bierzo, od koder proti Santiagu vodita dve poti - težja (kasneje sva ugotovila, da tudi daljša) čez hrib in lažja, a dolgočasna po cesti. Odločila sva se za pot čez hrib, ker sva upala, da bova s tem kakšen km pridobila. Žal sva si s tem nakopala 4 dodatne km in celotno pot podaljšala s 30 na 34 km. A sva tudi to preživela in brez težav prehodila.

Najin cilj je bila hribovska vasica O Cebreiro. Mene je celo pot skrbelo, da bova prepozno prispela do alberga in ostala brez postelje zato je bil tempo hoje precej hiter. 2 km pod vrhom sva ugotovila, da se tam nahaja nov albergo. Za hip sva se ustavila pred njim in  razmišljala kaj bi bilo bolje, ostati tam ali nadaljevati pot do vrha in upati na najboljše. Spomnila sva se na Milenin moto, da je sreča na strani pogumnih in nadaljevala pot do zastavljenega cilja. K sreči sva prispela na vrh pravočasno in v albergu zasedla 92 in 93 posteljo od 104. Do naslednje vasi je 9 km, ki bi jih težko prehodila, če bi tukaj ostala brez prenočišča. No ja, najbrž bi najela sobo za dva v kakšnem mini hotelčku za precej višjo ceno kot v albergu.

Hrib, na katerem se nahaja vasica O Cebreiro razmejuje pokrajini Castilla y León ter Galicijo. Ko prečkaš to mejo, imaš občutek, da si v drugi deželi, tako se pokrajini razlikujeta med seboj.

Galicija je zelo zelena, kar je posledica obilnih padavin. Področje je predvsem kmetijsko in menda najmanj razvito v celi Španiji.

Se pa v Galiciji dobro je, kar za prejšnjo pokrajino ne bi mogla reči.

Danes sva prispela v Samos. Vas je zelo majhna, ima pa velik samostan s cerkvijo, v katerem se nahaja najino nocojšnje prenočišče. Upam, da se bo dobro spalo. Lahko noč.