Včeraj je bil res lep večer. V hostlu so imeli zabavo za prebivalce mesta. Predstavljala sem si, da se bo trlo ljudi, v resnici pa jih je bila le peščica. Kar mi je bilo všeč.
Hrana in pijača, ki so jo ponujali je bila smešno poceni. Za 2 evra si dobil normalen obrok. Jaz sem jedla piščanca z rižem. Po njihovo se imenuje moelas. Marko pa je naročil neke vrste pasulj, prav tako z rižem, kar se imenuje feiojada. Oboje se šteje za lokalno hrano. Zraven sva spila liter sangrije, za posladek pa sva si privoščila kozarček portovca.
Kot bonus pri vsem skupaj pa je bil fado koncert. Prepevala sta nam dva lokalna pevca. Eden izmed njiju je bil po vsej verjetnosti lokalna fado legenda, saj so bili vsi zelo navdušeni nad njim in so skupaj z njim še bolj navdušeno prepevali. Možakar je že precej v letih, na oder so ga morali skoraj prinesti, ker težko hodi, ampak po nekaj pesmih, ko se je ogrel, se je zelo vživel v pesmi in jih lepo zapel.
Poleg njega nam je prepevala še mlajša ženska, ki je imela res dober glas in je nekaj pesmi odlično odpela.
Oba z Markom sva uživala v koncertu. Ki je bil, mimogrede, brezplačen. Ponavadi je potrebno za tak koncert odšteti kar nekaj denarja.
Poleg njega nam je prepevala še mlajša ženska, ki je imela res dober glas in je nekaj pesmi odlično odpela.
Oba z Markom sva uživala v koncertu. Ki je bil, mimogrede, brezplačen. Ponavadi je potrebno za tak koncert odšteti kar nekaj denarja.
Danes sem pričela čutiti prejšnja dva dneva hoje. Nekako mi je manjkalo energije, noge so bile težke, s težavo sem sledila Marku. K sreči sva danes morala prehoditi le cca. 19 km. Po Miguelovem priporočilu sva se ustavila v Casa da Fernanda. Miguel je čisto navdušen nad oskrbnico alberga, Fernando. Ki je v resnici zelo prijazna in lepo skrbi za nas. Trenutno nam ravno kuha večerjo.
Danes sva po poti srečala le tri romarje, prehitela pa naju je horda kolesarjev. Teh je na tej poti res veliko, kar je precej drugače kot na Camino Frances. Tam smo hodeči romarji v večini.
Zjutraj nama je nekako uspelo pozabiti vodiča v albergu. Kar me zelo jezi. Sploh mi ni jasno kam se je knjiga izgubila oz. kako sva jo uspela spregledati, saj vedno pred odhodom preveriva, če je še kje kaj ostalo, če sva kaj pozabila. Očitno bova morala kupiti novega.
Vidim, da uživata. Kar tako naprej!😀
OdgovoriIzbriši